close
Evkaliptus

5 stvari, ki sva se jih naučila drug od drugega

Evk_FB_balance (1 of 1)

Ups, dolgo časa se nisva javila. Kolumbija nama je spremenila marsikateri načrt in idejo, ki sva jo imela za skupno prihodnost. Na kratko: Evkaliptus nisva več Eva in Franci, ampak ostaja samo še Eva. Najini poti sta se razšli tako v “kariernem” kot v partnerskem smislu.

Veliko ljudi nama je reklo:

Joj, škoda, žal mi je.

Oo, pa tako lep par sta bila.

Verjamem, da je situacija težka za oba.

Držita se, žal mi je za vaju.

Uf, mora biti pa težko, pa še v Kolumbiji

Ja, vem, da se sliši grozno, ampak – NI. Po več kot sedmih letih skupne poti takšna odločitev ni lahka, ampak če izvira iz zrelega premisleka, ljubezni in iskrenih namenov, potem tudi ni grozna. Midva ne čutiva žalosti, ker se ne počutiva, kot da sva se razšla. Morda kot ljubezenska partnerja, ampak nikakor ne kot prijatelja – taka taprava, ki bosta prijatelja celo življenje.

Najmočnejše čustvo, ki ga čutiva je – hvaležnost. Ker sva lahko skupaj rastla, se učila drug od drugega in se igrala na tem čudovitem igrišču življenja. 🙂

5 stvari, ki sva se jih naučila drug od drugega:

  1. Odnosi niso črno-beli. Nagnjeni smo k temu, da medčloveške odnose predalčkamo. A sva si simpatična ali pa antipatična. Zaljubljena ali pa sploh ne. Dobra prijatelja ali pa bežna znanca. Ampak ljudje smo kompleksna bitja v svetu neskončnih kombinacij situacij in okoliščin. Če si vnaprej določimo, kako “bi moralo biti” si postavljamo iluzorne meje, ki lahko dušijo in utesnjujejo.
  2. Ljubezen ima številne obraze. Nisva par, še vedno pa se spoštujeva, se imava rada, sva v stiku in sodelujeva. Ljubezen ne pozna omejitev – če si imel nekoga resnično rad, ga boš imel vedno rad, ne glede na obliko ljubezni.
  3. Drug drugemu smo ogledalo. Kar nas moti pri drugem, običajno izvira iz naših (pogosto neosveščenih) vzorcev/frustracij/dvomov. Bližnji odnosi so zato odlična možnost za rast, če jim to dovolimo in smo iskreni do samih sebe.
  4. TI si pomemben! Žrtvovanje in odrekanje sta pogosto postavljena na piedestal, ampak za drugega in druge lahko največ narediš, če najprej poskrbiš sam zase. Šele ko smo samouresničeni, lahko dajemo drugim.
  5. VEDNO poslušaj svoje srce. Ja, ta je pa najpomembnejša. In pogosto najtežja! Velikokrat ga ne slišimo zaradi notranjega nemira ali vpliva okolice, ampak tisti glasek globoko v nas ima vedno prav…

Ne, naj vam ne bo žal za naju. 🙂 Meni je žal za veliko parov, ki vztrajajo skupaj, čeprav bi bilo mogoče boljše, da bi šli narazen. In hkrati sem vesela za pare, ki gredo prek neke umetno ustvarjene ideje, da “morajo bit skupaj”, ker pač… so skupaj. (Seveda sem najbolj vesela za vse pare, ki vztrajajo skupaj in skupaj rastejo in se imajo radi.)

Dobro, pa kje sta potem zdaj?

Franci se je vrnil v Evropo, kjer začenja s svojimi projekti (bo sam povedal več, ko bo čas za to 😉 ). Jaz (Eva) pa ostajam v Južni Ameriki (s kombijem, itak) in počaaaasi napredujem proti jugu. Trenutno sem še v Kolumbiji (čez 2 tedna mi poteče viza, tako da “moram” v Ekvador”), cilj je Patagonija  – ampak saj vidite, kako je s cilji in načrti. Včasih gre po planu, včasih gre pa po drugem planu, za katerega šele kasneje ugotovimo, da je bil v resnici veliko boljši. 😉

Kaj pa Evkaliptus?

Tale blog je bil vedno bolj moj “otrok” in Franciju je fajn, da se mu ni več treba ukvarjat z njim. 😀 Jaz se bom trudila in še naprej občasno objavljala, a v resnici nič ne obljubim… V Evkaliptus.si je šlo toliko truda, časa in denarja, ki se ni nikoli zares povrnil – vsaj ne v finančnem smislu. Seveda si vesel všečkov, pohval, zgodb o uspehu, mailov, komentarjev, zadovoljstva ob ustvarjanju… A na neki točki se usmeriš v druge projekte, ki ti prinašajo tudi finančno stabilnost.

Še vedno pa z veseljem sestavljam jedilnike in svetujem glede rastlinske prehrane, izgube telesne teže, izboljšanja splošnega počutja… Tisti, ki me ne poznate, si lahko moje (in Francijeve) kompetence preberete tukaj. 

S Francijem se oba zahvaljujeva vsej podpori, ki sva jo bila deležna z vaše strani v vsem času, kar obstaja Evkaliptus. Ne bova kar poniknila, ostajamo na vezi! 🙂

Komentiraj