close
ReceptiZdravje

Čustveno prehranjevanje + recept, ki potolaži

Evk_blog_perla&eva fotke (1 of 1)-2

Ta teden se je od nas poslovila naša psička in jaz se še vedno oziram po sobi, od kod bo pridrobencljala. 🙂 Iskreno, sama sebe sem presenetila, kakšna žalost me je prevzela in me bo očitno prevzemala še kar nekaj časa. Pa saj vsi vemo, da se bomo morali od vseh, na katere smo se tokom življenja navezali, enkrat posloviti, ane? Le da je teorija eno, praksa pa nekaj popolnoma drugega. Tudi če verjameš v neminljivost življenjske energije in veš, da je tale kratek postanek v fizičnem telesu le ena oblika njene manifestacije, se je tako, tako težko posloviti. Od tistih lepih, pokonci štrlečih ušesk, najlepše zavitega repka in iskrivih učk, obrobljenih z zaskrbljenimi gubicami. Ko pomislim, kako rada bi jo stisnila k sebi in jo počohala po glavici, me totalno brez nadzora zalijejo solze. In jim pustim, ker se čustvom nima smisla upirati.

V teh (zame) žalostnih dneh mi je zanimivo tudi, kako se je spremenila moja prehrana. Od tega, da mi sploh ni bilo do hrane, pa do tega, da mi je pasalo samo nekaj sladko-mastnega. Nekaj, da bi me potolažilo. Običajno sicer nisem čustveni jedec, zato mi je bilo v preteklih dneh še toliko bolj zanimivo opazovati, kako bi od žalosti najraje jedla samo čokolado, pila kakav in si pripravljala presne sladice. In sem se spomnila na številne stranke, ki pridejo k nama s prav podobno težavo – jedo, ko sploh niso lačne, ampak pod vplivom stresa, čustev ali dolgčasa. Takrat pojedo preveč in nezdrave stvari. Zdaj razumem! 🙂

Kako prepoznati čustveno prehranjevanje?

Običajno gre za željo po nečem “konkretnem”. Največkrat so to sladkarije (odvisno od našega načina prehranjevanja so lahko to čisto konvencionalne napolitanke, ali pa težke presne sladice z veliko oreščki), slani prigrizki, mastni obroki,… Če v takšnem stanju pomisliš na nek normalen zdrav obrok (npr. riž in leča, soparjena zelenjava, skleda kakijev ali jabolk, skleda solate z enim fajn prelivom, itd.), te ta sploh ne mika. Čustveno prehranjevanje ni vezano na fizično, temveč na čustveno lakoto.

Jaz sem bila npr. tako zelo žalostna, da sem videla skodelico kakava kot tolažbo. Nekdo je v službi pod takšnim stresom, da ga pomirja stalno grizljanje slanih prigrizkov; spet nekdo drug se počuti osamljenega in nezadovoljnega, pa se znajde v začaranem krogu nenadzorovanega prehranjevanja.

Najhuje je, da nas hrana v resnici sploh ne potolaži. Ker nam v takšnih situacij paše ravno nezdrava hrana, se na koncu počutimo še slabše. Pri večini se pojavijo občutki slabe vesti, telesu pa je vse manj tudi do telesne aktivnosti. Na dolgi rok vodi čustveno prehranjevanje v čedalje slabšo samopodobo in porušeno zadovoljstvo s samim sabo, v povišano telesno težo, slabše splošno počutje, manj energije in občutek rezignacije, da nam ne bo nikoli uspelo.

Mimogrede, obstajajo veliko boljše tolažbe od hrane:
  • sprehod v naravi
  • skodelica toplega čaja
  • 10 minut počepov, sklec in trebušnjakov
  • risanje ali nekaj drugega ustvarjalnega, v čemer uživamo
  • najljubša knjiga

Lahko ste prepričani, da je čustveno prehranjevanje (običajno gre hkrati za prenajedanje) precej pogosta stvar in niste sami. Sploh ženske smo očitno bolj dovzetne za to, da nas preplavijo čustva. Če se to zgodi občasno, tako kot se je meni, je stvar precej preprosta – ne očitajte si, pojdite dalje in izberite zdrave alternative. Najbolje je, da se pač odzovete klicu po “konkretni sladici” in si privoščite razvajanje. Ampak v bolj zdravi obliki. Jaz sem hitro ugotovila, da tolažba z oreščki v poznih večernih urah ni zame* in sem si v trenutkih žalosti zavestno pripravila nekaj “razvajalnega”, pa hkrati takšnega, da se po tem nisem počutila težko in utrujeno, ampak potolaženo, zadovoljno, pomirjeno.

Tole je zajtrk, ki sem ga jedla v tem tednu. S svojo bogato teksturo, toplo aromo in živahnimi barvami me je prav lepo pobožal po duši. In spomnil, da je moja Perla še vedno nekje tu in da sva v srčku še vedno skupaj. Da se mi čisto verjetno od nekje smeje, kako smotana sem, da jokam za njo. 🙂

Evk_blog_ajdova kašica za tolažbo (1 of 1)

Ajdova kašica, ki potolaži in poboža duha

Sestavine za 1 osebo:
  • 1/2 skodelice izkoščičenih datljev
  • 1/2 – 3/4 skodelice vode
  • ščep soli in vanilije v prahu
  • limonina lupinica
  • 1 skodelica kaljene in posušene ajdove kaše
  • 1/2 skodelice drobnih kokosovih kosmičev
  • velika pest goji jagod (ali rozin ali brusnic)

Datlje v blenderju zmiksamo skupaj z vodo, soljo, vanilijo in limonino lupinico (za kak noht lupinice). Ko dobimo gladko pasto, v blender dodamo hrustljavo ajdovo kašo, kokosove kosmiče in na hitro vmešamo. Kašico prestavimo v skledico, dodamo goji jagode in se potolažimo, kolikor se pač lahko. 🙂 Po želji lahko kašico razredčimo z nekaj vode ali rastlinskega mleka, če je bila datljeva pasta pregosta.

Kaljeno in posušeno ajdovo kašo dobimo tako, da zelena ajdova zrna namočimo čez noč, nato pa jih dobro speremo in pustimo kaliti kakšen dan (jaz jih pustim kar v velikem cedilu in sperem nekajkrat na dan). Sušimo v dehidratorju čez noč, da postanejo hrustljava, in jih hranimo v steklenem kozarcu. Če želite ta del izpustiti, lahko v receptu uporabite tudi samo namočena (mehka) ajdova zrna – le da bo kašica bolj redka in ne bo vsebovala tistega hrustljavega elementa, ki je meni tako všeč.

*Morda se komu to sliši čisto okej in si misli: “pa kaj ti je, saj oreščki, presna čokolada in kakav so čisto okej, celo zdravi so” – še enkrat bi izpostavila, da je veliko odvisno od tega, kakšen je naš način prehranjevanja sicer. Sama pozno zvečer nikdar ne pomislim, da bi jedla, pa tudi velike količine oreščkov in čokolade mi ne dišijo oziroma ne čutim potrebe po njih. Če jo, vem, da je razlog čustvene narave.

Še nekaj idej za brezgrešno tolažbo:

Komentiraj