close
Zdravje

Presno, RESNO?

Evk_blog_presno resno_resize

Presna hrana je postala hit. Če si se še pred nekaj leti moral pošteno potruditi, da si izbrskal recept za dobro presno torto, te danes presne sladice čakajo na vsakem vogalu, trgovine ponujajo presno superhrano, splet pa je tako ali tako poln ponudb za “razstrupljanje” s presno dieto. Super se mi zdi, da ljudje čedalje bolj iščejo trajnostne in naravne rešitve za svoje zdravje, a me moti oglaševanje presne prehrane kot “popolne” in za človeka “najbolj naravne”, kuhane pa kot “škodljive” in “obremenjujoče za telo”.

Presna hrana je lahko super, a tudi kuhana hrana je lahko super! Po drugi strani so lahko nekatera presna živila nezdrava, tako kot je lahko nezdrava nepravilna kuhana hrana. Morda je hecno, da to reče nekdo, ki je na presni hrani zadnjih šest let – trajalo je nekaj časa, da sem našla način, ki resnično ustreza meni in mojemu aktivnemu načinu življenja, in ker v okusih presnega sadja in zelenih smutijev tako zelo uživam, nimam želje po spremembi. A v teh letih sem srečala ogromno ljudi, ki na presni hrani preprosto niso uspevali. Veliko se jih je za  prehod na popolnoma presno prehrano odločilo iz zdravstvenih razlogov, potem pa so večino svojih kalorij dobili iz presnih tortic, oreščkov, suhega sadja in podobnih poslastic, ki so tehnično gledano morda res presne, nikakor pa ne prinašajo zdravja. Šokirana sem nad obljubami nekaterih prehranskih svetovalcev, ki govorijo o večni mladosti, popolni postavi in navalih energije, hkrati pa ponujajo recepte za presne pice, presne lazanje, presne gibanice in druge imitacije klasične kuhinje, zasičene z maščobami in sladili.

Vse prednosti, ki se uporabljajo za marketinško promocijo presne prehrane – dobro počutje, optimalna telesna teža, preventiva pred sodobnimi kroničnimi boleznimi – so v resnici prednosti, ki jih prinaša polnovredna rastlinska prehrana. Večina lahko z vključevanjem kuhane hrane (v čim manj predelani obliki, seveda) v svoj jedilnik doseže celo boljše rezultate. Presnojedci, ki dolgoročno vztrajajo in ostajajo zdravi na takšni prehrani, so redki, polnovredna rastlinska prehrana pa deluje za vsakogar. To je tudi razlog, da v svoje programe in individualno sestavljene jedilnike ne vključujeva zgolj presne hrane – seveda pa sva vedno za veliko, veliko presne hrane – sveže sadje je pomemben in zdrav vir hitro dostopne energije, nekatere toplotno občutljive vitamine in minerale lahko zaužijemo samo s svežimi živili, sveže sadje in zelenjava pa vsebujeta tudi veliko vode, ki nas odlično hidrira. A kuhana hrana sama po sebi nikakor ni strup, škodljivo jo naredijo šele velike količine rafiniranih maščob, konzervansov, predelanih sladkorjev in, seveda, živil živalskega izvora.

Želiva si, da bi na hrano gledali bolj celostno. Jedilnik, ki ga sestavljajo sadje, zelenjava, stročnice, polnovredne žitarice, semena, oreščki in druga polnovredna rastlinska živila, je že sam po sebi poln vlaknin, antioksidantov in drugih zdravju koristnih snovi. Če nam zgolj presna hrana ne ustreza, ni nobene potrebe po tem, da bi se silili z njo. Obrok riža, stročnic, soparjene zelenjave in velike sklede sveže solate je ravno tako (pogosto celo bolj) zdrav kot obrok presnega sadja. Če iz svoje prehrane izločimo procesirano hrano in živila živalskega izvora ter omejimo vnos olj in rafiniranih sladil, vse skupaj pa dopolnimo z vsakodnevnim gibanjem, preživljanjem časa v naravi in urejenim čustvenim življenjem, smo za svoje zdravje že naredili največ, kar lahko.

1 Comment

Komentiraj