close
cotopaxii (1 of 1) resize

Eno leto je že, odkar sem na poti! Eno leto, odkar živim v kombiju in se potepam po Južni Ameriki. Preberi, kako se je začelo.

Eno leto! Minilo je kot bi mignil in vmes se je spremenilo toliko stvari. Najbolj očitna je, da sva se s Francijem razšla (preberi tudi o tem) – tik po tem, ko se je vrnil v Slovenijo, je bilo zame eno tako težko obdobje. Cel kup dvomov, ali bi sploh nadaljevala, česar sem se lotila. In sem vztrajala! Preveč sem si želela tega, kar počnem – spoznavati nove kraje, ljudi, predvsem pa zaupati v življenje in preizkušati lastne meje.

Preberi, kaj sploh počnem v Južni Ameriki. 

Danes sem tako zelo vesela, da sem vztrajala. Če ne bi, ne bi nikoli videla, da zmorem. Predvsem ne bi nikoli z zagotovostjo vedela, da lahko zaupam v življenje. Tako pa sem ravno zaradi vztrajanja dobila neko novo notranjo moč – ne morem je opisati drugače kot vero v to, da v življenju nič ne gre zares narobe. Morda se zdi tako v danem trenutku, ampak bolj od daleč in bolj za nazaj kot gledaš, bolj vidiš, kako si hodil po edinih možnih poteh, ki so te pripeljale do edinega možnega cilja, ki se ga prej morda še nisi zavedal.

Danes se bolj kot kdajkoli prej zavedam: življenje je zato, da se učimo. Učimo, da nas ni strah – ker kaj je najbolj strašljivo, kar se nam lahko zgodi? Na koncu vedno smrt – in ta pride itak. Zate, zame, vsi umremo. Če bi se tega bolj zavedali, bi marsikatero odločitev v življenju sprejeli drugače. Marsikdo bi živel drugače, manj dal na mnenja drugih, več tvegal… in se posledično manj bal smrti. Ah, življenje je lepo! 

Tega spoznanja ti ne more dati noben študij, nobena izobrazba, pa tudi ne nobena knjiga – ker prebrati in racionalno vedeti ni isto kot čutiti, vedeti zagotovo in iz izkušnje. Zato je treba iti ven v svet, ven iz cone udobja in delati korake v neznano. Samo eno življenje v tej obliki nam je dano – čudež in edinstvena priložnost, da ga zajamemo z veliko žlico! Si upaš? 

Preberi še, kako je šlo urejanje mojega Mercedeza, v katerem zadovoljno živim že eno leto. 

V tem enem letu sem 9 mesecev preživela v Kolumbiji, potem 3 mesece v Ekvadorju, zdaj sem pa v Peruju. O vrnitvi ne razmišljam in Južna Amerika zaenkrat ostaja moj dom. Mojo pot lahko še najbolj aktualno spremljate na Facebook profilu.

 

Komentiraj