close
midva  (1 of 1)

Na Evkaliptus se je zadnje čase vse vrtelo okrog Evine knjige, ki je v začetku avgusta izšla pri založbi Planet. Gre za čudovit projekt, v katerega je Eva vložila številne ure čiste uživancije, ustvarjanja, navdiha, preizkušanja, fotkanja in pisanja. Vse je šlo tako gladko in spontano (veliko tudi po zaslugi urednika Damjana in nadarjene oblikovalke Neje), da tole sigurno ni zadnja knjiga v življenju. 🙂

Tudi Franci vmes ni čakal križem rok. 🙂

Že konec junija je uspešno opravil s čisto zadnjim izpitom in tako zaključil svoje 6-letno šolanje na medicinski fakulteti. Ja, zdaj je doktor medicine! A ker že dolgo ve, da ne želi biti zdravnik in ga v življenju bolj osrečujejo druge stvari, sva si na hitro čestitala za prestano večletno preizkušnjo (študij medicine ni lahka stvar ne za študenta ne za njegovega partnerja) in šla dalje.

Kombi!

O tem se nisva nikoli zares pogovarjala, prav hecno. Brez besed sva nekako vedno vedela, da je to to, da si ne želiva iskati stanovanja ali graditi hiše. Vedela sva tudi, da si ne bova nikoli našla klasične službe (“od osmih do štirih”) in si služila denarja z nečim, kar naju ne veseli, živela za vikende in utapljala dragocene dni edinega življenja, ki nama je dano, v eksistencialnih skrbeh.

“Ej, kaj če bi kupila kombi?” sva si enkrat rekla. Nekatere ideje kar “priletijo” z neba, ne da bi točno vedel, kjer so zrastle in se oblikovale. V nekem trenutku ti šinejo v glavo in se ti zdijo tako poznane, logične in domače, kot da bi bile tam že od nekdaj. To je bila za naju ena takšnih idej. Čez slab teden sva imela kombi. Poletje sva preživela razpeta med najinim skromnim stanovanjem, ki smo ga uredili s pomočjo Evine družine, in najinim novim domom na štirih kolesih, parkiranim nekje pod gorami ali pod figovci na morskih obalah. Še dobro leto, da Franci konča faks, sva si govorila…

Evk_FB_lubenice na morju (1 of 1)

…in ga je.

Ideje so dozorele. Sanje se uresničujejo in v življenje danes zaupava tako močno, kot še nikoli.  Evino darilo Franciju za rojstni dan je bilo: enosmerna karta za Kolumbijo. Čez točno en mesec pošljeva tja kombi, priletiva za njim in se podava v neznano. Neznano, ki nas ljudi včasih tako straši, da rajši ostajamo v coni udobja in zapravljamo svoj resnični potencial.

Živeti, živeti je smisel človeka (je napisal Srečko Kosovel)

 To res ne bi smelo biti pretežko, ane? Samo v neznano je včasih treba stopiti, preslišati dvome in narediti prvi korak. 😉

Evkaliptus seveda ostaja, se mu pa v kratkem pridruži še čisto nov blog v angleščini. Tam bova s svetom delila dogodivščine s poti, razmišljanja, spoznanja in še vedno tudi veganske recepte in praktične nasvete za zdravo aktivno življenje, na katerega seveda ne misliva pozabiti. 😀 Sva prav razburjena. Res se veseliva! 🙂

2 komentarja

  1. Oooo, to pa je novic! Čestitam za dokončan študij, za kombija ( mi tudi iščemo drugega), s katerim preživljata lepe dni, pa za knjigo in za odločitev. Bravo! Želim vama res same fajn stvari in nestrpno čakam objav . Smo z vama 🙂

Komentiraj