close
Zdravje

Je superhrana nateg?

superhrana-v-kolumbiji-1-of-1

“Superhrana” je v zahodnem svetu v zadnjih letih doživela pravi razcvet. Najino mnenje o njej je enostavno: potrebujemo jo ne, so pa kakšna “superživila” prav super za popestritev jedilnika z vidika hranil in okusov. Prav zanimivo nama je tukaj v Južni Ameriki opazovati, kako je “superhrana” za njih nekaj veliko bolj običajnega. Skoraj v vsaki trgovini najdeš chia semena, kosmiči z okusom mace ali lucume so pogosto na trgovskih policah, kvinoja je pa itak na vsakem vogalu.

Kaj sploh je superhrana?

Superhrana je marketinški izraz za cel kup živil, običajno eksotičnih, ki se jim pripisuje visoka hranilna vrednost. Nekateri ponudniki trdijo, da je današnja prehrana tako osiromašena, da potrebujemo superhrano. No, že takoj poveva, da je to iz trte zvito. 🙂 Polnovredna rastlinska prehrana z veliko sadja, stročnic in zelenjave običajno vsebuje čisto vse, kar potrebujemo za zdravo življenje. Nobene potrebe ni po načrtovanem uživanju specifičnega živila, da bi z njim zadostili potrebam po tem in tem hranilu. Edina izjema so za večino ljudi omega-3 maščobe, ker se ravnovesje rado poruši – več o tem v tem prispevku.

V skupini superhrane je skozi leta pristalo vse možno: od živil, ki jih lahko jemo kot čisto običajno hrano (npr. konopljina semena), pa do prehranskih dodatkov, ki sami po sebi sploh niso hrana (npr. MSM). Na najinem jedilniku se najdejo tista prva živila, ki so hrana sama po sebi: chia semena, konopljina semena, goji jagode in inkovske jagode, alge, ječmenova in pšenična trava. Ne uporabljava različnih zelišč in dodatkov, ki se jih lahko poje le v manjših količinah in se jim pripisuje “zdravilni” učinek.

evk_banner_pb

Katero superhrano uporabljava midva?

V Sloveniji sva vedno kupovala izdelke različnih znamk, pri tem pa sva bila pozorna na ekološki certifikat in občutek, ki sva ga dobila ob določeni znamki. Super izdelke sva našla v tej slovenski spletni trgovini, ki združuje različne dobavitelje s celega sveta.

Kljub obilju tropskega sadja je na takšnem potovanju včasih težko vzdrževati mišično maso in optimalno počutje. Nepredvidljivost, mobilnost in izoliranost nekaterih krajev včasih pomenita, da si neprostovoljno lačen ali pa preprosto ne zaužiješ dovolj beljakovin in se počutiš šibkejšega. Če si vegan, ki tudi na potovanju vsak dan intenzivno telovadi, to drži še toliko bolj. 🙂 Veliko razliko nama naredijo prav izdelki, kot so konopljina semena, Sunwarrior rastlinski proteini, chia semena, alge,  granole in slani prigrizki, naravni kakav in kakavova zrna.

sw vikunje (1 of 1)

A ni lokalno najboljše?

Živimo v času, ko je svet postal globalna vas. Vsi trgujemo med sabo in si med drugim izmenjavamo tudi hrano, ki nekje raste, drugje pa ne. To se nama zdi super in nič nimava proti uvoženim živilom, ki ne rastejo pri nas. Zakaj le? Vesela sva, da nama ni treba jesti samo krompirja, jabolk in zelja. 🙂

Tako imenovana “superhrana” je za okolje pogosto celo bolj prijazna od marsikaterega lokalnega živila. Onesnaženje zaradi transporta je bistveno, bistveno manjše od škode, ki jo planetu povzročata živinoreja in uživanje hrane živalskega izvora. Poleg tega se prav pri superhrani najbolj pogosto upoštevajo načela ekološke, okolju prijazne pridelave, trajnostnega razvoja in pravičnega plačila za lokalne kmete in delavce.

Ni vam treba!

In seveda – ni nam treba jesti superhrane, da bi bili zdravi. Midva na prej omenjena živila iz te skupine gledava kot na nekaj, kar nama je pač všeč po okusu in hranljivosti. Poleg tega je že sam izraz “superhrana” tako umetno narejen, da mu ne dajeva nobene teže. V tej kategoriji bi bila prav lahko tudi papaja, pa bi jo še vedno jedla, ne?

Komentiraj