close
Zdravje

Jejmo IDEALNO! – Kaj je zdrava prehrana?

Evk_blog_jagode_resize

Paleo, “vsega po malem”, dieta po krvnih skupinah, pa hujšanje z omejevanjem ogljikovih hidratov, ketonska dieta, sadni dnevi in z živalskimi maščobami bogata prehrana. Kako jesti, da bo prav? Kaj je zdrava prehrana, o kateri se toliko govori in piše? Pravijo, da je “vsako telo drugačno” in da mora vsakdo poiskati tisto, kar ustreza prav njemu. Ni res! Ni treba, da smo v poplavi tako nasprotujočih si mnenj in nasvetov, za katere prav vsako trdi, da so “znanstveno podprti”, zmedeni. Polnovredna rastlinska prehrana je najhitrejša, najbolj enostavna in hkrati najbolj dolgoročno uspešna pot do dobrega počutja in celostnega zdravja. Zakaj verjeti prav njej?

Glavna napaka vseh zgoraj omenjenih diet je v tem, da na hrano in prehranjevanje ne gledajo celostno. Velikokrat se osredotočijo zgolj na eno ali nekaj hranil, ki jih vzamejo iz konteksta in obravnavajo ločeno od vseh ostalih, pogosto pa se takšnemu redukcionističnemu gledanju pridružijo še ideološka prepričanja, npr. o tem, kako so jedli naši predniki. Polnovredna rastlinska prehrana za svojo utemeljitev ne potrebuje nobenih »modernih znanstvenih raziskav«, ideologij ali anekdotičnih primerov, ki jih lahko vedno uporabimo v prid zelo različnim in nasprotujočim si mnenjem. Upošteva eno samo preprosto dejstvo: v hrani se nahajajo snovi, za katere ni nikakršnega dvoma o tem, ali so zdravju koristne, škodljive ali nekaj vmes. Že res, da se študij medicine premalo posveča prehrani, a vsak študent medicine vam lahko potrdi, da se ves čas omenja pomembnost dveh glavnih skupin hranil, ki bi jih moral vsakdo izmed nas zaužiti čimveč: vlaknin in antioksidantov. Hrano, ki vsebuje največ vlaknin in antioksidantov, hkrati pa zadosti našim potrebam po ogljikovih hidratih, beljakovinah in maščobah, lahko upravičeno imenujemo za človeka idealna hrana.

Dovolj je, da si pri izbiri idealne hrane, ki bo naše telo resnično nahranila in ga ohranjala zdravega, postavimo tri glavna vprašanja:

  • Ali živilo na dano kalorijo vsebuje veliko hranil (ima visoko hranilno gostoto)?
  • Ali živilo na dano kalorijo vsebuje veliko vlaknin?
  • Ali ima živilo na dano kalorijo velik volumen (in zato nizko kalorično gostoto)?

Ni pomembno, kakšna je naša krvna skupina, niti ni pomembno, kako so jedli naši predniki (ti so bili zaradi odvisnosti od okolja tako ali tako prikrajšani za možnost izbire). Tudi ni pomembno, ali je pršut domač in mleko nehomogenizirano – dejstvo ostaja enako: polnovredna rastlinska prehrana vsebuje največ vlaknin, vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih pomembnih snovi, ki jih enostavno ne moremo pojesti preveč (pod predpostavko, da ne uživamo prehranskih dodatkov in jemo raznoliko). Ste že slišali, da bi kdo zbolel od preveč vitaminov? Že res, da hipervitaminoza obstaja v teoriji, a v praksi so bolnišnice polne ljudi, katerih prehrana temelji na predelani hrani in živilih živalskega izvora, pogosto pa bi jih lahko rešil že prehod na polnovredno rastlinsko prehrano.

Vprašanja bi se lahko lotili tudi z druge strani: kaj ni zdrava prehrana? Katera hrana za človeka ni idealna? To so vsa živila z nizko hranilno gostoto, saj nam na dano kalorijo ponujajo le malo (ali nič) vlaknin, antioksidantov in drugih pomembnih hranil. Spodnja tabela nazorno pokaže, katera živila je najbolje izločiti iz svojega jedilnika in kako zelo po svoji hranilni gostoti izstopa polnovredna rastlinska prehrana:

vsebnost hranila

polnovredna živila rastlinskega izvora[1]

živila živalskega izvora[2]

industrijsko predelana rastlinska hrana[3]

vlaknine

da, veliko

ne

srednje

vitamin C

da, veliko

ne

malo ali nič

beta karoten

da, veliko

ne

malo ali nič

folna kislina

da, veliko

malo ali nič

malo ali nič

minerali

da, veliko

 da

malo ali nič

nasičene in trans maščobe

ne

da, veliko nasičenih maščob

da, veliko trans maščob

holesterol

ne

da, veliko

ne

kalorična gostota

nizka

visoka

visoka

hranilna gostota

visoka

nizka

nizka

[1] Sem spadajo vsa živila rastlinskega izvora, ki se nahajajo v svoji polnovredni obliki in jim niso bila odvzeta ali dodana kakršnakoli hranila: sadje, zelenjava, stročnice, polnozrnate žitarice, semena, oreščki, ipd.

[2] Sem spadajo vsa živila živalskega izvora, četudi nepredelana: meso, mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, jajca.

[3] Sem spadajo vsa živila rastlinskega ali živalskega izvora, ki so jim bila v procesu predelave odvzeta ključna hranila: olja, rafiniran sladkor in izdelki, ki ga vsebujejo, visoko predelana naravna sladila, močno predelani veganski nadomestki, ipd.

Edini razlog, zaradi katerega se v javnosti jasno in glasno ne izpostavi idealna sestava polnovredne rastlinske hrane, je, da lahko dobiček prinašajo le “čudežna” hranila v privlačnih embalažah. Kakijev, ajdove kaše, leče in špinače se žal ne da tržiti tako dobro kot koencima-Q, omega-3 ali drugega hranila, ki se bo na trgu pojavil kot najnovejši hit. Rešitev je na srečo vseh nas veliko cenejša, pa tudi bolj enostavna in okusna: polnovredna rastlinska hrana vsebuje prav vse, kar potrebujemo za optimalno zdravje.

Komentiraj